Our First year Together .

Točno pred enim letom sem spakirala kovčke, škatle in ostalo... Odselila sem se iz domačega kraja. Odšla daleč stran od svojih. Zaupala sem se njemu. Bila sem srečna, čeprav priznam, da me je bilo strah. Strah me je bilo neznanega. Nisem si mislila, da bi lahko živela z nekom pri svojih 20-ih letih. Če pogledam tako nazaj sem si mislila, da bo to le nekakšen nov izziv... Vse skupaj sem v bistvu sprejemala bolj s šalo. Pa vendar... Minili so meseci in že je naokoli prvo leto. Najino leto. Bilo je čudovito. Ni bilo pa popolno. Bili so padci in vzponi. Tako kot v vsaki zvezi. Pa vendar sva "preživela". Pravijo, da je prvo skupno leto najtežje. Mislim, da imajo prav. Čeprav se lahko iz tega leta tudi marsikaj naučiš. Naučiš za naprej. Starejši imajo prav... Življenje je šola! Vedno se učiš. Učiš se na svojih napakah in s tem pridobivaš dragocene izkušnje. Teh imam zdaj kar nekaj. Ne... Nisem profesionalka. (kdo, pa je?) Vseeno pa na nekatere stvari gledam zdaj z drugačnimi očmi, kot sem na njih gledala takrat. Veliko sem se tudi naučila. Predvsem sem ponosna nase, ker znam skuhati mnogo različnih jedi in speči že veliko sladic. Predvsem pa... Živeti z nekom, ki ga imaš rad je nekaj čarobnega. Nekaj edinstvenega.
Ni mi žal, da sem šla z njim in si tako ustvarila svoje življenje.
Srečna sem!