Če bi lahko izbirala, ne bi bilo nič drugače.

Včeraj zvečer, ko nisem mogla zaspati sem ga opazovala. Spal je kot dojenček in bil je tako lep. Privila sem se k njem z vsem telesom. Nekje vmes me je začutil ob sebi in me je objel. Pa še vedno nisem mogla zaspati. Hotela sem šteti ovčke, pa mi tudi ni uspelo. Takrat sem se spomnila najinega prvega srečanja, najinega prvega poljuba,... Še vedno sem vse podoživljala kot tisti dan, ko sem pred njim stala prvič. Spomnila sem se tudi najinega prvega skupnega ogleda filma v kinu. Tudi darilo, ki sva ga izbirala skupaj prvič za njegovo sestro, mi ne gre iz glave. Spomini pa so me vodili naprej... Kako je prvič spoznal moje starše in kako jaz njegove. Skupaj sva preživela že marsikaj. Tako lepe, kot grde trenutke. Nekje med vsemi temi spomini me poljubi in zamomlja, da se naj bolj privijem k njemu, da bi lažje zaspala. Pa še vedno nisem mogla... Spomini so me vodili naprej. Stal si mi ob strani, ko me je bolelo. Čeprav sem mislila, da si me zapustil, si bil vedno nekje ob meni. Vem, da si tudi ti meni hvaležen zato, da sem bila ob tebi ves čas, ko je bilo hudo s tvojim očetom in ko je umrl... Še vedno mi je žal, da ga nisem bolje spoznala. Ampak povedal si mi, da me je imel rad. Povedal ti je to.
Tudi pred kratkim ob rojstvu tvoje druge nečakinje, sem bila ob tebi. Skupaj sva izbrala darilo in šla k njej.
Ne vem kje in ne vem kdaj sem postala zelo zaspana...Vem samo, da sem zaspala v njegovem objemu in se zjutraj v njem tudi prebudila.
Ne bi hotela nič več.
Rada te imam!