Shopping!

Mislila sem, da si grem le ogledovati. Ampak ne! Moja glava in predvsem roke tega niso dopuščale. Hotele so imeti! Hodila sem od trgovine do trgovine. Si oblačila stvari, za katere sem vedela, da si jih ne morem privoščiti. Ampak! Občutek je bil prekrasen! V drogeriji sem vonjala parfume, kreme za telo, gele za tuširanje in nekje vmes se mi je od vsega skupaj že vrtelo v glavi. Nekje med vsem tem sem odšla na čaj. Lipa. Uživala sem. Se prepustila toku naklučij. Spet sem prišla v eno izmed trgovin, videla belo jakno, ki jo nujno potrebujem in si jo brez slabe vesti kupila. Super! Nekje na sredini sem se usedla na klopco in si ogledovala vrečke. Preveč! Hitro in neopazno sem zložila majhne vrečke v večje in jih odnesla v avto. Nato pa spet nastropje višje. Razbijalo mi je srce! Toliko vsega še nisem videla. Toliko še potrebujem. Na trenutke se mi je dozdevalo, da sem v nekakšnem transu... Preden bi verjetno padla na tla od vsega hitenja, sem šla na kosilo. Vendar sem tudi med jedjo v glavi že seštevala in odštevala, kaj še potrebujem in česa ne. Takoj sem odšla v trgovino, si kupila še zadnjo stvar, ki sem jo potrebovala. Kmalu sem odšla proti izhodu. Z nasmeškom in s čudnim občutkom v trebuhu sem zapuščala trgovine. Bilo je lepo! Verjetno bom ponovila. Verjetno ne želite, da pišem še o tem kako je na vse to gledal moj dragi. Moški pač ne razumejo! Oni imajo šport, me pa nakupovalne dni in tudi to je nekakšna telovadba.  (Tolažba?!?)
Seveda pa tudi on ni ostal praznih rok.