i feel like a fool

Ljudje so pošasti. To sem se prepričala v tem tednu. Ne morem verjeti, kaj vse se dogaja. Tudi v moji okolici, med mojimi. Prehiter tempo, napeto ozračje, nezadovoljstvo,... itd. Vse to lahko pripelje do tragedij. Ne razumem! Ampak moja butasta glava, še vedno zaupa ljudem in jim verjame, da so pošteni. Ampak vedno znova padem v črno luknjo. V luknjo sramu, bede, posmeha in krivice! Dobiti bom mogla bolj trdo kožo, da se izognem tem hudobcem. Sovražim, da živim v takšnem sistemu, kjer je krivica nekaznovana. Zdaj sem v črnem tunelu, brez svetlih iskric upanja...Ampak se pobiram! Ne bom dovolila, da bi se še enkrat končalo tako. Mislim, da moram nekaj narediti in tudi bom! Nekdo tam zgoraj, se pregrdo igra z mano. Ampak ne bom dovolila, da me to uniči! Grem naprej....Z dvignjeno glavo, v ta čuden svet! Pa naj bo, kar bo! :-)