Hormoni. Hormončki. Poletje. Idealen čas za ljubezen. Za iskrice v očeh. Zdaj bi odšla z njim nekam daleč, daleč proč od radovednih oči. Nekam tja, kjer se obzorje dotika morja. Vse to je poletje, pa vendar je lahko še več.. Vsaj to poletje, saj je poročilo veliko ljudi, ki jih poznam. Poroka? Tudi sama razmišljam o tem, čeprav mi je "koruzništvo" zaenkrat še kar všeč. Spoštovanje, sreča, obljuba, za vedno. Za vedno, dokler naju smrt ne loči. Strašljivo, a če pogledam drugače, tako zelo lepo. Poroke so mi že same po sebi nekaj najlepšega, nekaj kar čisto za res pride iz srca. Nekaj v kar nisi prisiljen, nekaj o čemur odločaš sam. Poseben čar na porokah, so seveda vsi dodatki, cvetje, nevestina obleka; katero vsi na veliko hvalijo ali še slabše kritizirajo. Seveda od zavisti! Pa vendar se ženin in nevesta pred oltarjem ne zavedata, saj iz njiju žari ljubezen. Tista prava, ki sta jo našla drug v drugem. Že res, da so temperature visoke, in takšno razmišljanje še bolj škoduje in obremenjuje človekov imunski sistem...Ampak sanje so dovoljene in če se te sanje prelijejo v resničnost, pa je vse še toliko lepše in boljše...
Lep dan!*
No comments:
Post a Comment