Dan za dušo...

Topim se. Ob njegovem pogledu se spremenim v majhno punčko, ki je vesela, ker ima ob sebi nov sladkorček, ki je najslajši. Temne oblake, preženem z roza mišlenjem in spet je vse pravljično, popolno in lepo. Obožujem občutke, ko sva sama. Medtem pa najino gnezdece, dobiva vedno lepšo in lepšo podobo. Tudi rožice mi lepo uspevajo. Pravijo, da dokler cvetijo rože, cveti tudi ljubezen. Mislim, da je kar zares tako.... Jesen pa je tudi že veselo potrkala na vrata. Tokrat mi je celo všeč! Uživam ob gledanju zlato-rumenih listov, ki poplesavajo v vetru. Všeč pa mi je tudi zvok šumenja pod nogami.... Hitim naprej, hitim k svojim ciljem. Dogodivščine, dogodivščine... Nikoli jih ni konec!