Nasmeh in iskrice v očeh.

Ta čas obdarovanj, čas zaobljub, čas v katerem brišemo staro in rišemo novo... Lepo je v tem času osrečiti tiste majhne, nedolžne očke, polne pričakovanj, topline in dobre volje. Te očke ne vedo za vso to negativo v današnjem času. Te očke so pristne. Te očke so... otroci... Razveselila sem svoje štiri sončke. Nečakinji in nečaka... Njihovo veselje ob prejetju božičnega darila je bilo tako nalezljivo, da sem se nasmejala res iz srca. Pisan papir so razmetali po sobi in potem zagledali sladkarije...Seveda so bile njihove očke že ob tem neznansko velike in polne veselja. Tisto kar pa se je za vsakega skrivalo pod sladkarijami, pa so se še bolj razveselili. Sledili so lupčki in zahvale tistemu rdečemu lumpu- Božičku, seveda! 
Ob vsem tem sem spoznala, da dokler bomo imeli na svetu otroke z nasmehom in iskricami v očeh, bo na svetu še vedno pozitiva prevladovala nad negativo. Negativni so ljudje, ki so v sebi izgubili še tisti majhen delček otroka, ki ga vsakdo izmed nas nosi v sebi...Zato, bodimo otroci! Nasmejmu se tudi najbolj črnemu dnevu. 
Vedno obstaja razlog! Vedno!