Najino Valentinovo.

Večina vas je Valentinovo praznovala le v četrtek. Midva pa takrat nikakor nisva mogla biti skupaj. Zato sva si ta praznik podaljšala kar čez vikend. Začelo se je v petek zvečer z darilci. Dobila sem veliko, belo čokolado (Milka), njemu pa sem kupila lešnikove praline. Čeprav mi res nikoli ta praznik ni bil všeč, je bil z njim poseben. V soboto sva objeta in z veliko skodelico sladkih stvari v naročju gledala film Petelinji zajtrk. Popoln film. Bil nama je zelo všeč. Po njem je sledil sprehod in popoln zaključek s kakavom v bližnji kavarni. Nedeljo pa sva izkoristila za obisk avtopralnice in s tem je avtek spet zasijal. Tako približno je zgledalo najino Valentinovo. Prvič sva ga preživela skupaj. Bilo je prelepo. Žal mi je le, da se je prehitro končalo. Ampak zdaj vem! Ta praznik, ni praznik daril! Je nekaj več... Je praznik čustev. Tako, da ni pomembno kaj delava in kje sva. Pomembno je le, da se imava rada in da si to znava dokazovati.
Ljubim ga*