Noč...Pa vendar ne navadna. Ta je tista, ki smo jo prinesli iz dežele "prek oceana". Halloween ali po naše Noč Čarovnic. Na skoraj vsaki okenski polici, se svetlika bučka. Nekateri so jo naredili sami, drugi pa so jo kupili že takšno. Tudi moja, ki je trenutno na oknu, sodi med te bučke. Je porcelanasta, v njej pa je čajna svečka z vonjem po cimetu. Nekdo mi je rekel, da je prelepa. Torej...Hvala mami, da mi jo je kupila. :D Ta Noč pa ni povezana le s svetlikajočimi bučkami, ampak tudi z maskami in z Zabavo. Slednjo sva načrtovala oba. Pa vendar...Nikoli ne gre vse po načrtu in tudi tokrat ni šlo...Nisva našla primerne zabave...Rada bi Halloween zabavo, ki je pa preprosto ni-Vsaj tam, kamor sva si želela iti. Pa vendar nisva "vrgla puške v koruzo". Najprej bova gledala komedijo, nato pa Grozljivke, Grozljivke, Grozljivke... :P Tako nekako bova praznovala to noč. Ampak vem, da nama bo vseeno lepo.Popoldne sva izkoristila za prižiganje svečk na grobovih, saj je že jutri dan...Dan spomina na mrtve. Jutri greva pa k njegovim... Med njimi je tudi njegov brat, ki je umrl pri treh letih in pol.
Ta dan nekateri izkoriščajo le za to, da le pred tistim dnem počistijo in na novo uredijo grobove. Drugače pa se na tistega, ki tam počiva, na žalost ne spominja nihče več. To mi je žalostno in sramotno. Ne vem kako lahko nekdo kar pozabi svoje otroke, starše, stare starše,... Vsi so bili del njihovega življenja. Vseh se moramo spominjati. Midva hodiva na ta grob, kjer ima srček pokopanega brata, vsaj vsaki drugi dan. Vedno neseva tja svečko, počistiva in prineseva sveže rože. Zato tudi na ta dan, ne bom imela slabe vesti!
V zraku pa je danes zelo posebno, lahko bi rekla da je magično. Tudi svečk je na grobovih že kar nekaj, zato je tudi razgled prelep.
Vsak trenutek z njim pa je poseben. Tudi tisti, ki zakrivajo temni oblaki je zame poseben. Saj mi je lepo že, če sem z njim. Nihče mi ne bo odvzel teh edinstvenih trenutkov.
No comments:
Post a Comment