Hallelujah ...

Zadnji dnevi v Decembru in zadnji v tem letu. V letu, kjer se je vse lepo začelo, a se je končalo slabo...
Ne bom nadaljevala. Preveč boli.
Upam, da je zgoraj vsaj kakšen dober angelček, ki ima čas zanj. Nekomu, ki ni vseeno. Nekdo, ki mu lahko pomaga. Upanje je v meni.
Nočem in ne morem verjeti, da bilo res, da bi se poslovil Ti. Prav ti, ki si mi z zgodbicami iz Tvojega otroštva krajšal čas in Ti, ki si me imel Rad in me še imaš. Čeprav so te res že izdala leta in te je ujela ta zahrbtna bolezen... Pa vendar...
Si dobrega srca in vedno gledaš z optimizmom na ta svet in ne obupaš.
Zato ti obljubim, da tudi jaz ne mislim obupati.
Molila bom zate, dedek in še nekaj... Rada te imam!