Nekaj sladkega.

Včeraj, ko sem sedela čisto pri vodi in sem poslušala glasbo, ki je prihajala iz mojega iPoda ter je name sijalo nežno spomladansko sonce, sem doživela razsvetljenje... Videla sem nekoga, ki ga nisem videla že dolgo časa. Nisem ga hotela motit in ga ustavljat, ker se je v bistvu le pripeljal mimo in odpeljal še isti trenutek. Ampak bilo je zanimivo, da sem spet srečala znan obraz. To, da jaz srečam znan obraz se zgodi bolj redko, kot se vam zdi. Ampak kakorkoli. Še sreča, da me je iz slabe volje s povabilom na čaj, rešila moja sestrična. S katero obožujeva čaje. Pila sem po dolgem času sadnega. Malina...
Seveda pa včerajšnji dan ni minil brez prvoaprilskih šal. Lubi me je "potegnil" za nos tako, da mi je ves navdušen pisal, da moram iti gledat domov, da mi je nekaj poslal. Tekla sem proti domu, ko mi je zazvonil telefon. Bil je on. Vprašal me je, če sem že blizu doma. Rekla sem, da sem in takrat mi odgovori: "Ko boš odpirala nabiralnik, se spomni miška, da je danes 1. April!" Smešnoo! :D
Ampak nasmejal me pa je le. Edini v včerajšnjem dnevu. Danes pa naj bi prišel k meni, če bo pravi čas doma.
Še nekaj minutk, pa grem spet na čaj.
Nisem normalna? Vem. :D