Čas, ki beži mimo nas.

Vsak od nas si želi kdaj ustaviti čas ali ga zavrteti nazaj in poskušati doseči zamujeno. Seveda vsi kmalu ugotovimo, da bolj kot to poskušamo narediti, se vedno bolj in bolj zavedamo, da tega ne moremo narediti. Če smo naredili napako, smo jo pač. Nihče je ne more izbrisati. Za vedno nas bo ta napaka tako ali drugače zaznamovala. Tudi z drugimi stvari je tako. Čas je neizprosen. Ne daje, ne odvzame, ničesar ne naredi sam...Vse naredimo v času mi. Vprašanje je le: Kaj naredimo in Česa na žalost ne? Vsekakor pa premalo gledamo na čas, ki beži mimo nas. Vedno bolj hitimo skozi dan. Ne ustavljamo se in ne postopamo tja v en dan. Nekaj nas prislili k temu, da moramo vse opraviti v določenem času in zato se vedno znova in znova vrtimo v enem in istem krogu. Le včasih nam ostane tisti čas, ki ga izkoristimo le zase. Za svoje razvajanje in crkljanje. Pa vendar. Še vedno ni to tisto, kar bi si želeli. Še vedno se vsak iz med nas po takšnem dnevu vpraša: Zakaj ne more biti vedno tako? Očitno se nekdo tam zgoraj rad igra z nami...