Novo leto, Novi začetki...

Bil je že čas, da se vrnem...Sporočim kaj je novega in vas razsvetlim z bolj ali manj pomembnimi dogodki v mojem življenju. Končalo se je leto 2oo7 in se začelo novo, sveže leto 2oo8. Prehod iz 2oo7 v 2oo8 pa sem preživela z njim. Bilo je čarobno. Sprehajala sva se po snegu, si izrekla najlepše besede, delala norije, se grela ob kuhanem vinu, nazdravila s šampanjcem, gledala ognjemet (obsvetljevali so naju z vseh smeri) ter se imela preprosto lepo. Bilo je najlepše. Vedno sva si želela silvestrovat nekje skupaj, a naju je usoda vedno kruto razdvojevala. Tokrat nama je uspelo! Bila sva skupaj. Večkrat mi je rekel, da si želi prihodnost le z mano in da sedaj ve kaj ni znal ceniti takrat. Še bolj sva povezana in še bolj si zaupava. Še bolj ga imam rada. KONČNO so ga sprejeli tudi doma! Očitno so potrebovali čas, da spregledajo, da se je res VRNIL! RES SE JE VRNIL! Nazaj v moje življenje, v srčku je bil vedno in bo vedno tam tudi ostal. Sedaj sem srečna. Nič več mi ne manjka. Počutim se POPOLNA. Všeč mi je njegov smeh, oči, usta, nos... Všeč mi je, ko mi nepričakovano prišepne na uho, da me ima rad in da sem lepa. Obožujem ga. Nora sem nanj. Tokrat ga ne izpustim. Ne bom ga! Obljubila sva si tudi, da se ne bova več ozirala na mnenja drugih. To je naju uničilo takrat. Ni vredno, da še enkrat uničiva to kar imava sedaj.
V tem letu pa si ne želim le tega.
Želim si zdravja in uspehov pri izpitih na faxu.
Vse drugo pa so tiste majhne želje, ki se kot mehurčki oklepajo mojega telesa. So majhne želje, intimne...
Tisto nekaj kar ne želimo izgovoriti naglas...