Spet k zdravniku.

Vedno ko si govorim, da sem trenutno v dobrem stanju in da mi nič ne more do živega. Se zgodi... Že včeraj me je bolelo. Bolečina je bila točno na strani, kjer so mi že opravili operacijo na ledvici. Proti večeru se je vse še stopnjevalo. Ponoči sem se premetavala po postelji in iskala pravo lego. Ampak nič ne pomaga. Zdaj me boli še bolj. Komaj sedim tukaj in pišem to objavo. Ampak bom zdržala. Seveda. Do popoldan, ko grem k zdravniku. Spet. Ne maram vonja po teh ustanovah in prvič me je zares strah. Bolečina pa še vedno ni zbledela. Očitno sploh ne misli. Ampak sem trmasta in tablete ne bom vzela. Tudi zaradi tega, ker so mi rekli, da ni priporočljivo vzeti tableto. Nekaj lahko prekrije, skrije. Zdaj pijem zeleni čaj z vanilijo (popolnost <3) in čakam, da pride k meni sestrična. Dolgčas ji je in tudi šola se ji začne bolj pozno danes. Vesela sem, da pride. Čeprav sva blizu doma, se vidiva zelo redko, saj je ona polno zaposleno dekle. Vsak dan ima noro poln urnik. Dobila je tudi tisto štipendijo za nadarjene. Res je pridna. Zdaj pa res moram nehat pisati. Preveč me boli. Upam, da bo novica od zdravnika dobra.